Sun OnLine Activity - aktivnost Sonca & NLC

Avtor: -

Aktivnost Sonca določa število sončnih peg, ki se pojvijo na sončevi ploskvi. Sonce se dokaj hitro vrti okoli svoje osi in sončne pege potujejo od vzhodne proti zahodni strani sončeve ploskve ter nato izginejo za njegovim robom. Sončne pege se rojevajo in izginjajo. Vsako novo sončno pego ali skupino peg astronomi oštevilčijo. Sončne pege so glavni vir sončnih izbruhov. Na področju sončnih peg se prepletajo silnice nasprotnih si magnetnih polov, ki se občasno odprejo in izstrelijo tako imenovani CME (coronal mass ejection) v vesolje. Če je ta izstrelek usmerjen proti Zemlji, lahko čez 2 - 3 dni doseže Zemljo in povzroči geomagnetne pojave na Zemlji. Najpogosteje so posledica takega trka z Zemljo pojavi polarnega sija ali Aurore ter motnje na radijskih frekvencah kratkega vala. Če pa so vplivi močnejši, lahko pride tudi do neželjenih učinkov, kot so okvar satelitov ali pa poškodbe na telekomunikacijskih sistemih ter elektroenergetskem omrežju. Aktivnost Sonca se z leti spreminja. Cikel aktivnosti Sonca traja v povprečju 11 let. Sonce je letos vstopilo v svoj 25. cikel, od kar astronomi beležijo njegovo aktivnost.

Sončevo aktivnost in njegov geomagnetni vpliv na Zemljo lahko "on line" spremljate na zavihku Sun & NLC, kjer lahko spremljate:

- trenutno sliko Sonca

- zadnji izbruhi CME na Soncu (za zadnje štiri dni) - čas je izražen v GMT (ena ura manj, kot naš zimski čas)

- Kp indeks (1-9) za zadnje tri dni, s katerim izražamo geomagnetni vpliv na Zemlji

- Napoved možnosti pojava polarnega sija ali Aurore na severni polobli

- Zadnja slika prikazuje pojavnost NLC "svetlečih se" oblakov. Tako imenovani noktilucentni oblaki (angleško: Noctilucent Clouds). Za NLC oblake je značilno, da se pojavljajo na večjih zemljepisnih širinah (blizu polov) predvsem okoli poletnega solsticija (21. junij), ko je sonce najvišje. Takrat jih je včasih možno videti tudi iz naših krajev


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zimski sončev obrat ali zimski solsticij - začetek zime

Avtor: -
Slika
Zimski sončev obrat ali zimski solsticij je trenutek, ko je Sonce v letu najnižje na nebu. Točneje je to trenutek, ko je Sonce navidezno najbolj južno od nebesnega ekvatorja, kar znaša natanko 23° 26' 20" ali 23,439°. To je natanko toliko, kolikor je zemeljska os nagnjena proti ravnini kroženja okoli Sonca. Ob zimskem sončnem obratu nastopi najkrajši dan in najdaljša noč v letu. Hkrati je to začetek zime, kar so ljudje že v pradavnini obeleževali kot velik praznik in ga danes praznujemo, kot Božič. Danes, 21. decembra je ta dan in zimski solsticij je nastopil danes ob 15:59. Zanimivo pa je, da se zjutraj noč še vedno podaljšuje. Podaljševala se bo do okoli 3. januarja, medtem, ko že približno dva tedna lahko opažamo, da se zvečer dan že podaljšuje. Do te anomalije pride, ker se Zemlja okoli Sonca skozi leto ne giblje enako hitro. Zemljina tirnica okoli Sonca namreč ni krožnica, pač pa elipsa. Okoli 3. januarja je Zemlja Soncu najbližje in takrat se tudi najhitreje giblje okoli
Read more »

Poletni trikotnik

Avtor: -
Slika
POLETNI TRIKOTNIK Značilnost in prepoznavnost poletnega večernega neba je Poletni trikotnik, ki se, gledano iz naših krajev, nahaja zvečer praktično v zenitu. Poletni trikotnik tvorijo najsvetlejše zvezde treh poletnih ozvezdij: Vega (ozvezdje Lira), Altair ali Atair (ozvezdje Orel) in Deneb (ozvezdje Labod ali Severni križ). Preko Poletnega trikotnika se vije Rimska cesta ali Mlečna cesta, ki jo lahko izven osvetljenih mest in naselij opazimo že s prostimi očmi. V Poletnem trikotniku lahko najdemo meglico Severno ameriko, zvezdno kopico Obešalnik, blizu je tudi ozvezdje Delfin. Zelo zanimivo je to območje, če ga pogledamo z daljnogledom, saj lahko ugotovimo, da Rimsko cesto sestavlja ogromno zvezd. Dejansko gre za našo Galaksijo, kateri pripada tudi naše Sonce s svojimi planeti.
Read more »

Komet C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas)

Avtor: -
Slika
Na nebu se nahaja komet, ki je trenutno viden s prostimi očmi. Komet C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas) so v začetku lanskega leta odkrili na Kitajskem, njegovo odkritje pa mesec dni kasneje potrdili v okviru projekta ATLAS. Po odkriteljih komet tudi nosi ime. Kmalu se je izkazalo, da se bo komet zelo približal Zemlji in postal tako svetel, da bo viden s prostimi očmi. Nekateri so napovedovali, da bo postal celo najsvetlejši komet stoletja. Kljub naknadnim ugotovitvam, da sij kometa ne raste tako, kot je bilo pričakovati, so zdaj, po 20. septembru začela prihajati poročila z južne in tudi nekaterih krajev severne poloble, da je komet viden zjutraj pred vzhodom Sonca in sicer brez pomoči daljnogledov. Komet C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas) posnet 14. oktobra okoli 19:15 zvečer iz Ljubljane - Slovenija 27.septembra je bil komet najbližje Soncu, v začetku oktobra pa je potoval med Soncem in Zemljo, ter z repom oplazil Zemljo. Simulacija mimoleta kometa Od 10. oktobra dalje ga lahko opazujemo tudi s
Read more »

Večerni prizori

Avtor: -
Slika
Zvečer, ko Sonce zaide, v večerni zarji že lahko uzremo Venero, ki zdaj sveti kot Večernica. V začetku novembra se ji je pridružila še Luna, ki sveti zdaj kot prvi krajec. Venera bo zvečer na zahodnem nebu vse do pozne pomladi, medtem ko Luna raste in je vsak večer višje na nebu. Če imamo srečo, lahko v času sončnega zahoda uzremo Sončni pillar, pokončni steber sončne svetlobe, ki se dviga navpično navzgor nad zahajajočim Soncem... Komet C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas) se oddaljuje in se počasi od nas poslavlja. Takole sem ga 31. oktobra v ozvezdju Ščit med Strelcem in Orlom še ujel v objektiv svojega fotoaparata.   Nekako takrat, ko Venera na zahodu že zahaja, bomo na vzhodu lahko uzrli Jupitra, ki je skoraj tako svetel, kot Venera. Nahaja se v ozvezdju Bika, Ozvezdje Bik enostavno prepoznamo po dveh velikih kopicah zvezd Hijade in Plejade ter svetle rdeče zvezde Aldebaran. Med Bikovima rogovoma se zdaj nahaja planet Jupiter.
Read more »

Aktivna sončna pega AR2859

Avtor: -
Slika
Na vzhodni strani sončeve ploskve se je pojavila aktivna sončna pega AR2859, ki je že povzročala CME (Coronal Mass Ejection ) izbruhe, ko je še bila na drugi strani Sonca. Ob vrtenju Sonca bo ta pega oziroma skupina peg z oznako AR 2859 vse bolj obrnjena proti Zemlji. Morebitni CME izbruh v smeri Zemlje bi lahko povzročil motnje geomagnetnega polja, katerih posledica je tudi pojav polarnega sija na večjih zemljepisnih širinah. Poglejte trenutno sliko Sonca , kako velika je zdaj skupina peg AR2860 na južnem delu Sončeve ploskve, ki je trenutno obrnjena proti Zemlji.
Read more »