Okno v Vesolje

Merkur je od vseh planetov našega Osončja Soncu najbližje. Čeprav je relativno svetel, ga je težko opazovati. Viden je le nekaj dni v letu. To je zato, ker je tako blizu Soncu. Ker je notranji planet, se nikoli navidezno toliko ne oddalji od Sonca, da bi ga našli na temni podlagi neba. Vedno se nahaja nekje v sončni zarji. Letos je najboljši čas za opazovanje Merkurja prav zdaj, v prvi polovici meseca aprila. Merkur je že zdaj viden v večerni zarji nizko nad zahodnim obzorjem. Venus & Mercury 9.4.2023   Venus & Pleiades (M45) - zoom 9.4.2023 Merkur bo zdaj vsak dan višje na nebu. Okoli 10. aprila bo najvišje in bo tako v najboljši legi za opazovanje iz Evrope. Kot dober orientir pri iskanju nam prav zdaj lahko služi Venera, ki sveti kot Večernica. Ne moremo je zgrešiti, saj je zvečer na zahodu najsvetlejša. Nekako pod Venero, če bi potegnili navidezno črto proti Soncu, ki je že zašlo, bomo našli planet Merkur, ki sicer ne sveti tako močno, kot Venera, a je vseeno poleg Venere n

Na zahodni strani neba, takoj po sončnem zahodu že nekaj časa kraljujeta planeta Venera in Jupiter. No, danes pa se jima je pridružila še mlada Luna. Planeta Venera in Jupiter sta vsak večer navidezno vse bližje vsaksebi. V začetku marca bosta v konjunkciji - tesno skupaj. Potem bosta "zamenjala" položaje. Venera bo nato višje na nebu, kot Jupiter...

Komet 96P/Machholz je periodičen komet s povratno dobo 5,29 let. S pomočjo manjšega, 13 centimeterskega teleskopa ga je 12. maja 1986 s svojega ranča v Arizoni odkril amaterski astronom Donald Machholz, ki je sicer v svojem življenju odkril kar 12 kometov, ki zato po njem nosijo svoje ime. Donald Machholz je žal avgusta lani umrl zaradi komplikacij s COVID19. SOHO Lasco C3 - Latest image Komet 96P/Machholz je posebnež med povratnimi kometi, saj gre za komet, ki se izredno približa Soncu. Prav danes, 31. januarja, ko je v periheliju, je bližje Soncu, kot najbližji planet Merkur. Komet je trenutno možno opazovati s pomočjo Lasco C3 kamere koronografa, ki 24 ur na dan opazuje korono Sonca. Posnetki zadnjih treh dni so združeni v animacijo, zavihek  SUN & NLC - druga slika.

Velika sončna pega, ki se še povečuje, ena največjih in največja v tem, 25. sončnem ciklu se je pojavila na površini Sonca. Sončna pega z oznako AR3190 je prav zdaj obrnjena proti Zemlji ter grozi z izbruhom CME v klasi X. Izbruhi v klasi X so najmočnejši izbruhi s Sonca. Gre za močan izbruh v zelo širokem pasu elektromagnetnega spektra svetlobe, ki ga lahko zaznajo kratkovalovni radijski sprejemniki, poveča pa se ultraviolično sevanje z mesta na Soncu, kjer se nahaja omenjena pega. Če torej izbruh doseže Zemljo, lahko pride do močnega geomagnetnega vpliva. Lepši del tega vpliva je pojav polarnega sija ali aurore, ki lahko seže daleč proti nižjim zemljepisnim širinam, kar bi pomenilo, da bi se lahko polarni sij videl tudi iz krajev, kot je Slovenija, kjer velja polarni sij za zelo redek pojav. Bolj neugoden geomagnetni vpliv pa bi v ekstremnih primerih lahko povzročil poškodbe na elektroenergetski infrastrukturi, kot so daljnovodi, transformatorji ter na satelitih, kot tudi njihovo izt

V bližino Sonca in Zemlje prihaja Komet C/2022 E3 (ZTF), ki bo v drugi polovici januarja ter v začetku februarja 2023 viden s prostimi očmi. Že sedaj je lepo viden s pomočjo daljnogleda ali manjšega teleskopa. Komet bo najbolje viden s severne poloble, saj ga tirnica popelje med zvezde Velikega in Malega voza, prav v neposredno bližino Severnice. Dan Bartlett’s image of C/2022 E3 taken from June Lake, California using a C11 RASA (0.28-m, f/2.2) and an ASI 2600MC. This is a stack of 168x30s taken on 2022 December 19 at 13:35 UTC. The field of view is around 1.4 x 2 degrees. The full-sized image is here . Sliki kometa C/2022 E3 ZTF z dne 10.februarja 2023, ko je navidezno letel mimo Marsa in zvezdne kopice Plejade (M45). Sliki se nahajata v Galeriji slik Gallery Komet so odkrili spomladi, 2. marca letos kot drobno pikico 17-te magnitude s pomočjo projekta Zwicky Transient Facility (ZTF) , ki sistematično vsak drugi dan v vidni svetlobi posname celotno severno nebo ter na podlagi pos

Včasih kako nebesno telo na svoji poti navidezno prekrije kako zvezdo ali kak planet. Pojav imenujemo okultacija. 8. decembra 2022 bomo lahko iz Slovenije opazovali Lunino okultacijo Marsa. Takrat polna luna bo prekrila Mars ob 06h 08min po srednje evropskem času. Mars je v novembru in decembru v opoziciji, kar pomeni, da je viden celo noč. Poleg tega se nahaja na isti strani Sonca, kot Zemlja. Slednje pomeni, da je tako tudi najbližje Zemlji. Zato je prav zdaj tudi najbolj svetel. Prepoznali ga bomo po izraziti rdeči barvi. Mars vzhaja zvečer na vzhodu in zahaja zjutraj na zahodu. V času Lunine okultacije je torej, gledano iz Slovenije, kot Luna na zahodu.