Okno v Vesolje

Vesoljski teleskop James Webb - JWST predstavlja naslednje poglavje zgodbe o vesoljskih teleskopih, ki jo je začel Hubble že pred dobrimi tridesetimi leti. Tokrat gre za nov korak na poti odkrivanja Vesolja, saj bo JWST videl še dlje, praktično do samega roba Vesolja. S tem teleskopom bodo znanstveniki prodrli v samo osrčje skrivnosti Vesolja in z njim nas v naslednjih letih gotovo čakajo nova velika odkritja. Teleskop je v lasti Evropske vesoljske agencije (ESA), v Vesolje pa bo 6,5 tonski teleskop s premerom zrcala 6,5m ponesla raketa Ariane 5 iz izstrelišča Kourou v Francoski gvajani (J. Amerika), ki se kot vsa ostala izstrelišča nahaja v bližini ekvatorja. Raketa namreč izkoristi hitrost vrtenja Zemlje in ta je na ekvatorju največja.   https://www.space.com/21925-james-webb-space-telescope-jwst.html?jwsource=cl Izstrelitev teleskopa so sicer nekajkrat že prestavili, bodisi zaradi tehničnih ali vremenskih razlogov. Zadnja prestavitev izstrelitve je napovedana za jutri, torej na Bož

Zimski sončev obrat ali zimski solsticij je trenutek, ko je Sonce v letu najnižje na nebu. Točneje je to trenutek, ko je Sonce navidezno najbolj južno od nebesnega ekvatorja, kar znaša natanko 23° 26' 20" ali 23,439°. To je natanko toliko, kolikor je zemeljska os nagnjena proti ravnini kroženja okoli Sonca. Ob zimskem sončnem obratu nastopi najkrajši dan in najdaljša noč v letu. Hkrati je to začetek zime, kar so ljudje že v pradavnini obeleževali kot velik praznik in ga danes praznujemo, kot Božič. Danes, 21. decembra je ta dan in zimski solsticij je nastopil danes ob 15:59. Zanimivo pa je, da se zjutraj noč še vedno podaljšuje. Podaljševala se bo do okoli 3. januarja, medtem, ko že približno dva tedna lahko opažamo, da se zvečer dan že podaljšuje. Do te anomalije pride, ker se Zemlja okoli Sonca skozi leto ne giblje enako hitro. Zemljina tirnica okoli Sonca namreč ni krožnica, pač pa elipsa. Okoli 3. januarja je Zemlja Soncu najbližje in takrat se tudi najhitreje giblje okoli

Aktivnost Sonca določa število sončnih peg, ki se pojvijo na sončevi ploskvi. Sonce se dokaj hitro vrti okoli svoje osi in sončne pege potujejo od vzhodne proti zahodni strani sončeve ploskve ter nato izginejo za njegovim robom. Sončne pege se rojevajo in izginjajo. Vsako novo sončno pego ali skupino peg astronomi oštevilčijo. Sončne pege so glavni vir sončnih izbruhov. Na področju sončnih peg se prepletajo silnice nasprotnih si magnetnih polov, ki se občasno odprejo in izstrelijo tako imenovani CME (coronal mass ejection) v vesolje. Če je ta izstrelek usmerjen proti Zemlji, lahko čez 2 - 3 dni doseže Zemljo in povzroči geomagnetne pojave na Zemlji. Najpogosteje so posledica takega trka z Zemljo pojavi polarnega sija ali Aurore ter motnje na radijskih frekvencah kratkega vala. Če pa so vplivi močnejši, lahko pride tudi do neželjenih učinkov, kot so okvar satelitov ali pa poškodbe na telekomunikacijskih sistemih ter elektroenergetskem omrežju. Aktivnost Sonca se z leti spreminja. Cikel

Geminidi so takoj za Perzeidi najbolj opazovan meteorski roj v letu. Tako kot Perzeidi krasijo avgustovsko nočno nebo, tako Geminidi na nebu kraljujejo v prvi polovici decembra. Meteorski roj nastane kot posledica prečkanja Zemljine orbite z orbito nekega kometa, ki je za seboj pustil večje količine ostankov v obliki kozmičnega prahu. Ti mali delci, ki so ostanki kometa z veliko hitrostjo priletijo v Zemeljsko atmosfero in zaradi trenja zasvetijo kot utrinek - meteor. Če je teh utrinkov veliko in če vsi navidezno izhajajo iz iste točke na nebu, govorimo o meteorskem roju. Ta točka se imenuje radiant meteorskega roja. Meteorski roj se imenuje po ozvezdju, kateremu pripada radiant. V primeru Geminidov govorimo o ozvezdju Dvojčka. Tako za "očeta" Geminidov velja komet 3200 Phaethon, ki pa pravzaprav ni običajen komet. Sestavljen je namreč iz trdnejšega materiala in je tako bolj podoben asteroidom. Iz tega razloga so tudi delci, ki se utrnejo kot Geminidi, trdnejši kot sicer osta