Size comparison - planets, stars - primerjava velikosti planetov, zvezd

Avtor: -

 

 


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Večerni prizori

Avtor: -
Slika
Zvečer, ko Sonce zaide, v večerni zarji že lahko uzremo Venero, ki zdaj sveti kot Večernica. V začetku novembra se ji je pridružila še Luna, ki sveti zdaj kot prvi krajec. Venera bo zvečer na zahodnem nebu vse do pozne pomladi, medtem ko Luna raste in je vsak večer višje na nebu. Če imamo srečo, lahko v času sončnega zahoda uzremo Sončni pillar, pokončni steber sončne svetlobe, ki se dviga navpično navzgor nad zahajajočim Soncem... Komet C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas) se oddaljuje in se počasi od nas poslavlja. Takole sem ga 31. oktobra v ozvezdju Ščit med Strelcem in Orlom še ujel v objektiv svojega fotoaparata.   Nekako takrat, ko Venera na zahodu že zahaja, bomo na vzhodu lahko uzrli Jupitra, ki je skoraj tako svetel, kot Venera. Nahaja se v ozvezdju Bika, Ozvezdje Bik enostavno prepoznamo po dveh velikih kopicah zvezd Hijade in Plejade ter svetle rdeče zvezde Aldebaran. Med Bikovima rogovoma se zdaj nahaja planet Jupiter.
Read more »

Poletni trikotnik

Avtor: -
Slika
POLETNI TRIKOTNIK Značilnost in prepoznavnost poletnega večernega neba je Poletni trikotnik, ki se, gledano iz naših krajev, nahaja zvečer praktično v zenitu. Poletni trikotnik tvorijo najsvetlejše zvezde treh poletnih ozvezdij: Vega (ozvezdje Lira), Altair ali Atair (ozvezdje Orel) in Deneb (ozvezdje Labod ali Severni križ). Preko Poletnega trikotnika se vije Rimska cesta ali Mlečna cesta, ki jo lahko izven osvetljenih mest in naselij opazimo že s prostimi očmi. V Poletnem trikotniku lahko najdemo meglico Severno ameriko, zvezdno kopico Obešalnik, blizu je tudi ozvezdje Delfin. Zelo zanimivo je to območje, če ga pogledamo z daljnogledom, saj lahko ugotovimo, da Rimsko cesto sestavlja ogromno zvezd. Dejansko gre za našo Galaksijo, kateri pripada tudi naše Sonce s svojimi planeti.
Read more »

Zimski sončev obrat ali zimski solsticij - začetek zime

Avtor: -
Slika
Zimski sončev obrat ali zimski solsticij je trenutek, ko je Sonce v letu najnižje na nebu. Točneje je to trenutek, ko je Sonce navidezno najbolj južno od nebesnega ekvatorja, kar znaša natanko 23° 26' 20" ali 23,439°. To je natanko toliko, kolikor je zemeljska os nagnjena proti ravnini kroženja okoli Sonca. Ob zimskem sončnem obratu nastopi najkrajši dan in najdaljša noč v letu. Hkrati je to začetek zime, kar so ljudje že v pradavnini obeleževali kot velik praznik in ga danes praznujemo, kot Božič. Danes, 21. decembra je ta dan in zimski solsticij je nastopil danes ob 15:59. Zanimivo pa je, da se zjutraj noč še vedno podaljšuje. Podaljševala se bo do okoli 3. januarja, medtem, ko že približno dva tedna lahko opažamo, da se zvečer dan že podaljšuje. Do te anomalije pride, ker se Zemlja okoli Sonca skozi leto ne giblje enako hitro. Zemljina tirnica okoli Sonca namreč ni krožnica, pač pa elipsa. Okoli 3. januarja je Zemlja Soncu najbližje in takrat se tudi najhitreje giblje okoli...
Read more »

Komet ATLAS (C/2024 G3)

Avtor: -
Slika
Ta komet je pravo Novoletno presenečenje. Gre za komet, ki se je prav danes, 13.januarja najbolj približal Soncu. Prav zato so napovedovali, da ne bo preživel bližnjega srečanja s Soncem in bo izparel.   Toda za zdaj dobro kaže. Komet je še vedno v igri in ne le to. Dosegel je magnitudo -8, kar je mnogo svetleje od Venere. Trenutno se navidezno nahaja le 6 stopinj stran od Sonca in je s srednje velikimi teleskopi viden celo podnevi. Pozor ! Ne glejte proti Soncu brez ustrezne zaščite !!! Za naslednje dni obstajajo dobre možnosti, da bo komet s prostimi očmi viden tudi zvečer, kmalu po sončnem zahodu ...
Read more »

Komet C/2021 A1 Leonard bo viden s prostimi očmi

Avtor: -
Slika
Komet C/2021 A1 Leonard je 3. januarja letos odkril astronom Greg Leonard z observatorija Mt. Lemmon. Izračuni opazovanj so pokazali, da gre za komet z izredno dolgo obhodno dobo (več, kot 70.000 let). Kot kaže, bo to najsvetlejši letošnji komet, saj ga bo v decembru  pot zanesla v bližino Zemlje. 12. decembra se bo letošnji "Božični komet" Zemlji najbolj približal in sicer na 34,9 milijona kilometrov, medtem, ko bo Soncu najbližje 3. januarja 2022. Takrat  bo tudi najsvetlejši, a ga bodo lahko opazovali le z južne poloble. V prvi polovici decembra bo komet viden tudi iz naših krajev, potem pa bo kmalu zapustil severno nebo. Komet bo viden zjutraj, pred sončnim vzhodom na vzhodu. 6. decembra ga bomo našli v neposredni bližini najsvetlejše zvezde Arktur (Arcturus) v Volarju (Bootes). Iz slike je razvidna pot kometa med zvezdami v prvi polovici decembra. Sky and Telescope Najbolje je, da za opazovanje kometa uporabimo daljnogled, saj bomo na ta način komet tudi najlažje našl...
Read more »