Okno v Vesolje

 Luna in Venera danes v konjunkciji - Ljubljana, Slovenija, Europe, 03.01.2025

Zvečer, ko Sonce zaide, v večerni zarji že lahko uzremo Venero, ki zdaj sveti kot Večernica. V začetku novembra se ji je pridružila še Luna, ki sveti zdaj kot prvi krajec. Venera bo zvečer na zahodnem nebu vse do pozne pomladi, medtem ko Luna raste in je vsak večer višje na nebu. Če imamo srečo, lahko v času sončnega zahoda uzremo Sončni pillar, pokončni steber sončne svetlobe, ki se dviga navpično navzgor nad zahajajočim Soncem... Komet C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas) se oddaljuje in se počasi od nas poslavlja. Takole sem ga 31. oktobra v ozvezdju Ščit med Strelcem in Orlom še ujel v objektiv svojega fotoaparata.   Nekako takrat, ko Venera na zahodu že zahaja, bomo na vzhodu lahko uzrli Jupitra, ki je skoraj tako svetel, kot Venera. Nahaja se v ozvezdju Bika, Ozvezdje Bik enostavno prepoznamo po dveh velikih kopicah zvezd Hijade in Plejade ter svetle rdeče zvezde Aldebaran. Med Bikovima rogovoma se zdaj nahaja planet Jupiter.

Na nebu se nahaja komet, ki je trenutno viden s prostimi očmi. Komet C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas) so v začetku lanskega leta odkrili na Kitajskem, njegovo odkritje pa mesec dni kasneje potrdili v okviru projekta ATLAS. Po odkriteljih komet tudi nosi ime. Kmalu se je izkazalo, da se bo komet zelo približal Zemlji in postal tako svetel, da bo viden s prostimi očmi. Nekateri so napovedovali, da bo postal celo najsvetlejši komet stoletja. Kljub naknadnim ugotovitvam, da sij kometa ne raste tako, kot je bilo pričakovati, so zdaj, po 20. septembru začela prihajati poročila z južne in tudi nekaterih krajev severne poloble, da je komet viden zjutraj pred vzhodom Sonca in sicer brez pomoči daljnogledov. Komet C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas) posnet 14. oktobra okoli 19:15 zvečer iz Ljubljane - Slovenija 27.septembra je bil komet najbližje Soncu, v začetku oktobra pa je potoval med Soncem in Zemljo, ter z repom oplazil Zemljo. Simulacija mimoleta kometa Od 10. oktobra dalje ga lahko opazujemo tudi s...

 Delni Lunin mrk, Ljubljana, Slovenia - 18.09.2024 ob 04:44 CET (02:44 GMT)

Čeprav je bil za danes zvečer napovedan dež, se vsaj v Ljubljani to ni zgodilo. Nasprotno. Bili smo priča skoraj jasnemu večernemu nebu. Tam pa smo lahko uzrli pravo predstavo dvojice najsvetlejših objektov tesno skupaj. Luna in Venera sta bili prav danes v konjunkciji. Medtem, ko se Luna sramežljivo skriva za tankim slojem oblakov, Venera sije v polnem svojem sijaju. Fotografija prikazuje dvojico okoli enejste ure zvčer, preden sta objekta zašla za zahodnim obzorjem. Komaj nekaj dni stara Luna sije kot tenak srp. Poleg srpa pa lahko opazimo rahlo osvetljen lunin temni del. Zakaj torej Luna sveti tudi s sicer od Sonca neosvetljenim, temnim delom ? To je zato, ker jo osvetljuje Zemlja, ki na Luno odbija svetlobo s Sonca.

Merkur je od vseh planetov našega Osončja Soncu najbližje. Čeprav je relativno svetel, ga je težko opazovati. Viden je le nekaj dni v letu. To je zato, ker je tako blizu Soncu. Ker je notranji planet, se nikoli navidezno toliko ne oddalji od Sonca, da bi ga našli na temni podlagi neba. Vedno se nahaja nekje v sončni zarji. Letos je najboljši čas za opazovanje Merkurja prav zdaj, v prvi polovici meseca aprila. Merkur je že zdaj viden v večerni zarji nizko nad zahodnim obzorjem. Venus & Mercury 9.4.2023   Venus & Pleiades (M45) - zoom 9.4.2023 Merkur bo zdaj vsak dan višje na nebu. Okoli 10. aprila bo najvišje in bo tako v najboljši legi za opazovanje iz Evrope. Kot dober orientir pri iskanju nam prav zdaj lahko služi Venera, ki sveti kot Večernica. Ne moremo je zgrešiti, saj je zvečer na zahodu najsvetlejša. Nekako pod Venero, če bi potegnili navidezno črto proti Soncu, ki je že zašlo, bomo našli planet Merkur, ki sicer ne sveti tako močno, kot Venera, a je vseeno poleg Vene...