Merkur na večernem nebu

Avtor: -

Merkur je od vseh planetov našega Osončja Soncu najbližje. Čeprav je relativno svetel, ga je težko opazovati. Viden je le nekaj dni v letu. To je zato, ker je tako blizu Soncu. Ker je notranji planet, se nikoli navidezno toliko ne oddalji od Sonca, da bi ga našli na temni podlagi neba. Vedno se nahaja nekje v sončni zarji. Letos je najboljši čas za opazovanje Merkurja prav zdaj, v prvi polovici meseca aprila. Merkur je že zdaj viden v večerni zarji nizko nad zahodnim obzorjem.

Venus & Mercury 9.4.2023

 

Venus & Pleiades (M45) - zoom 9.4.2023


Merkur bo zdaj vsak dan višje na nebu. Okoli 10. aprila bo najvišje in bo tako v najboljši legi za opazovanje iz Evrope. Kot dober orientir pri iskanju nam prav zdaj lahko služi Venera, ki sveti kot Večernica. Ne moremo je zgrešiti, saj je zvečer na zahodu najsvetlejša. Nekako pod Venero, če bi potegnili navidezno črto proti Soncu, ki je že zašlo, bomo našli planet Merkur, ki sicer ne sveti tako močno, kot Venera, a je vseeno poleg Venere najsvetlejši objekt na tem delu neba. Izkoristite torej to priložnost za opazovanje Merkurja, saj je zelo redko v tako dobrem položaju za opazovanje, kot prav letos v začetku aprila.

 

 

 

Mercury 1.4.2023

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zimski sončev obrat ali zimski solsticij - začetek zime

Avtor: -
Slika
Zimski sončev obrat ali zimski solsticij je trenutek, ko je Sonce v letu najnižje na nebu. Točneje je to trenutek, ko je Sonce navidezno najbolj južno od nebesnega ekvatorja, kar znaša natanko 23° 26' 20" ali 23,439°. To je natanko toliko, kolikor je zemeljska os nagnjena proti ravnini kroženja okoli Sonca. Ob zimskem sončnem obratu nastopi najkrajši dan in najdaljša noč v letu. Hkrati je to začetek zime, kar so ljudje že v pradavnini obeleževali kot velik praznik in ga danes praznujemo, kot Božič. Danes, 21. decembra je ta dan in zimski solsticij je nastopil danes ob 15:59. Zanimivo pa je, da se zjutraj noč še vedno podaljšuje. Podaljševala se bo do okoli 3. januarja, medtem, ko že približno dva tedna lahko opažamo, da se zvečer dan že podaljšuje. Do te anomalije pride, ker se Zemlja okoli Sonca skozi leto ne giblje enako hitro. Zemljina tirnica okoli Sonca namreč ni krožnica, pač pa elipsa. Okoli 3. januarja je Zemlja Soncu najbližje in takrat se tudi najhitreje giblje okoli
Read more »

Poletni trikotnik

Avtor: -
Slika
POLETNI TRIKOTNIK Značilnost in prepoznavnost poletnega večernega neba je Poletni trikotnik, ki se, gledano iz naših krajev, nahaja zvečer praktično v zenitu. Poletni trikotnik tvorijo najsvetlejše zvezde treh poletnih ozvezdij: Vega (ozvezdje Lira), Altair ali Atair (ozvezdje Orel) in Deneb (ozvezdje Labod ali Severni križ). Preko Poletnega trikotnika se vije Rimska cesta ali Mlečna cesta, ki jo lahko izven osvetljenih mest in naselij opazimo že s prostimi očmi. V Poletnem trikotniku lahko najdemo meglico Severno ameriko, zvezdno kopico Obešalnik, blizu je tudi ozvezdje Delfin. Zelo zanimivo je to območje, če ga pogledamo z daljnogledom, saj lahko ugotovimo, da Rimsko cesto sestavlja ogromno zvezd. Dejansko gre za našo Galaksijo, kateri pripada tudi naše Sonce s svojimi planeti.
Read more »

Komet C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas)

Avtor: -
Slika
Na nebu se nahaja komet, ki je trenutno viden s prostimi očmi. Komet C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas) so v začetku lanskega leta odkrili na Kitajskem, njegovo odkritje pa mesec dni kasneje potrdili v okviru projekta ATLAS. Po odkriteljih komet tudi nosi ime. Kmalu se je izkazalo, da se bo komet zelo približal Zemlji in postal tako svetel, da bo viden s prostimi očmi. Nekateri so napovedovali, da bo postal celo najsvetlejši komet stoletja. Kljub naknadnim ugotovitvam, da sij kometa ne raste tako, kot je bilo pričakovati, so zdaj, po 20. septembru začela prihajati poročila z južne in tudi nekaterih krajev severne poloble, da je komet viden zjutraj pred vzhodom Sonca in sicer brez pomoči daljnogledov. Komet C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas) posnet 14. oktobra okoli 19:15 zvečer iz Ljubljane - Slovenija 27.septembra je bil komet najbližje Soncu, v začetku oktobra pa je potoval med Soncem in Zemljo, ter z repom oplazil Zemljo. Simulacija mimoleta kometa Od 10. oktobra dalje ga lahko opazujemo tudi s
Read more »

Večerni prizori

Avtor: -
Slika
Zvečer, ko Sonce zaide, v večerni zarji že lahko uzremo Venero, ki zdaj sveti kot Večernica. V začetku novembra se ji je pridružila še Luna, ki sveti zdaj kot prvi krajec. Venera bo zvečer na zahodnem nebu vse do pozne pomladi, medtem ko Luna raste in je vsak večer višje na nebu. Če imamo srečo, lahko v času sončnega zahoda uzremo Sončni pillar, pokončni steber sončne svetlobe, ki se dviga navpično navzgor nad zahajajočim Soncem... Komet C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas) se oddaljuje in se počasi od nas poslavlja. Takole sem ga 31. oktobra v ozvezdju Ščit med Strelcem in Orlom še ujel v objektiv svojega fotoaparata.   Nekako takrat, ko Venera na zahodu že zahaja, bomo na vzhodu lahko uzrli Jupitra, ki je skoraj tako svetel, kot Venera. Nahaja se v ozvezdju Bika, Ozvezdje Bik enostavno prepoznamo po dveh velikih kopicah zvezd Hijade in Plejade ter svetle rdeče zvezde Aldebaran. Med Bikovima rogovoma se zdaj nahaja planet Jupiter.
Read more »

Aktivna sončna pega AR2859

Avtor: -
Slika
Na vzhodni strani sončeve ploskve se je pojavila aktivna sončna pega AR2859, ki je že povzročala CME (Coronal Mass Ejection ) izbruhe, ko je še bila na drugi strani Sonca. Ob vrtenju Sonca bo ta pega oziroma skupina peg z oznako AR 2859 vse bolj obrnjena proti Zemlji. Morebitni CME izbruh v smeri Zemlje bi lahko povzročil motnje geomagnetnega polja, katerih posledica je tudi pojav polarnega sija na večjih zemljepisnih širinah. Poglejte trenutno sliko Sonca , kako velika je zdaj skupina peg AR2860 na južnem delu Sončeve ploskve, ki je trenutno obrnjena proti Zemlji.
Read more »