Slovarček

Avtor:

CME (Coronal Mass Ejection)

Imenujemo nenaden izbruh na Soncu, ki nastane na najbolj aktivnih območjih sončne ploskve. Ta območja vidimo kot temne lise na sončni površini in jih imenujemo sončne pege. Na teh območjih kjer se prepletajo magnetne silnice, so izbruhi CME lahko tudi tako močni, da z nekajdnevnim zamikom vplivajo na različne pojave na Zemlji, če so usmerjeni proti njej. Ti pojavi so lahko pojav polarnega sija (aurore), motnje na radijskih valovih, pa vse do katastrofalnih posledic na satelitih in elektroenergetskem omrežju, če so ti izbruhi res močni. Geomagnetni vpliv merimo s Kp indeksom, ki lahko doseže vrednosti med 0 - 9. Aktualni podatki in meritve

EKLIPTIKA

Je navidezna črta, ki označuje navidezno pot Sonca skozi leto med zvezdami oziroma Zoodiakalnimi ozvezdji. Ker se vsi planeti in sateliti vrtijo skorajda v isti ravnini, pomeni, da se tudi ti navidezno vedno nahajajo nekje v bližini Ekliptike. Če znamo na nebu določiti pot Ekliptike, lahko z njeno pomočjo sklepamo, določamo in iščemo položaje planetov in satelitov na nebu.

KONJUNKCIJA

O pojavu konjunkcije govorimo, ko se dva ali več objektov na nebu navidezno medsebojno približa. Ti objekti so lahko Luna, planeti, zvezde, sateliti, asteroidi, kometi, itd. Če pride do medsebojnega prekritja, govorimo o okultaciji.

MAGNITUDA

Je enota za merjenje svetlobe objektov na nebu. Z magnitudo izražamo, koliko je neko nebesno telo svetlo. Prvi je pojem magnitude v astronomiji uvedel Grški astronom Hiparh, rojen okoli leta 190 pr.n.š., ki je zvezde razdelil v šest razredov. Zvezde prve velikosti oz. magnitude so tiste, ki svetijo najsvetleje, šeste velikosti oz. magnitude pa tiste, ki jih komaj še vidimo s prostimi očmi. V grobem ta delitev še vedno velja, uvedene so bile vmesne vrednosti, lestvica pa se je ob odkritju teleskopa razširila vse tja do 24-te magnitude in več, medtem, ko so za svetlejša telesa uvedene negativne vrednosti. Sonce tako sveti z magnitudo -27, Polna Luna z magnitudo -13, najsvetlejša zvezda Sirij pa z magnitudo -1,46.

METEORJI IN METEORSKI ROJI - UTRINKI

Na Zemljo vsakodnevno padejo raznorazni delci iz Vesolja. Ti se, ko padajo proti tlem vžgejo v zemljini atmosferi. Za kratek čas je videti, kot bi se utrnila zvezda. Čeprav z zvezdami ti delci nimajo prav nič skupnega, pa jih astronomi radi opazujejo. Včasih Zemlja na svoji poti okoli Sonca naleti na več takšnih delcev. Običajno večje "oblake" takšnih delcev za seboj pusti kak komet, ki je pred tem prečkal tirnico Zemlje. Takrat govorimo o meteorskem roju ali meteorskem dežju. Ker Zemlja vsako leto enkrat obkroži Sonce, se tako približno ob istem času znajde na istem mestu. Zato se vsako leto ob istem času zgodijo tudi meteorski roji. Najbolj znani so Perzeidi okoli 12. avgusta in Geminidi okoli 13. decembra. Ime meteorskemu roju določa ozvezdje, od koder prihajajo. Primer utrinka

MVP - (Mednarodna Vesoljska Postaja)

ali angleško ISS (International Space Station) je delo človeških rok. Je laboratorij, ki vsak dan večkrat obkroži Zemljo. Vidna je s prostimi očmi kot zelo svetla točka (tudi do magnitude -6), ki preleti nebo. Opazovanje preleta MVP je posebna atrakcija. Trenuten položaj MVP oziroma nad katerim območjem Zemlje ta trenutek leti, lahko najdete na posebni strani MVP.

NOVA in SUPERNOVA

Imenujemo pojav, ko zvezda izbruhne in se njen sij poveča tudi za več sto ali tisočkrat. Pojav je opaziti tako, da na mestu, kjer zasveti nova prej ni bilo videti nobene zvezde ali pa je bila ta vidna le s pomočjo teleskopa. Nova sveti nekaj dni, potem pa je spet ni več videti. Pojav nove je dokaj pogost pojav (kake dve do tri se pojavijo v okoli desetih letih. Gre za zvezde naše Galaksije in običajno mapovedujejo smrt neke zvezde. Redkejše so povratne nove, ki izbruhnejo večrat, ponavadi periodično. Če izbruhne kaka masivna zvezda iz naše Galaksije, govorimo o supernovi. Takrat je zvezda lahko vidna tudi podnevi. Tak pojav se zgodi v povprečju enkrat na sto let. Čeprav astronomi redno poročajo o izbruhih supernov v drugih galaksijah, pa se izbruh v naši galaksiji Rimski cesti ni zgodil že vse od daljnega leta 1604. Primer nove

PROMINENCE

Je pojav na robu Sonca, kjer se Sončeva atmosfera (plazma) izrazito dviga nad Sončev disk. Običajno gre za aktivnejša območja na sončni površini, ki jih, ko so na robu sonca, gledamo s strani oziroma s profila. Prominence lahko opazujemo s posebnimi filtri, vidne pa so tudi ob popolnih Sončevih mrkih. Primer prominence


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zimski sončev obrat ali zimski solsticij - začetek zime

Avtor:
Slika
Zimski sončev obrat ali zimski solsticij je trenutek, ko je Sonce v letu najnižje na nebu. Točneje je to trenutek, ko je Sonce navidezno najbolj južno od nebesnega ekvatorja, kar znaša natanko 23° 26' 20" ali 23,439°. To je natanko toliko, kolikor je zemeljska os nagnjena proti ravnini kroženja okoli Sonca. Ob zimskem sončnem obratu nastopi najkrajši dan in najdaljša noč v letu. Hkrati je to začetek zime, kar so ljudje že v pradavnini obeleževali kot velik praznik in ga danes praznujemo, kot Božič. Danes, 21. decembra je ta dan in zimski solsticij je nastopil danes ob 15:59. Zanimivo pa je, da se zjutraj noč še vedno podaljšuje. Podaljševala se bo do okoli 3. januarja, medtem, ko že približno dva tedna lahko opažamo, da se zvečer dan že podaljšuje. Do te anomalije pride, ker se Zemlja okoli Sonca skozi leto ne giblje enako hitro. Zemljina tirnica okoli Sonca namreč ni krožnica, pač pa elipsa. Okoli 3. januarja je Zemlja Soncu najbližje in takrat se tudi najhitreje giblje okoli
Read more »

Poletni trikotnik

Avtor:
Slika
POLETNI TRIKOTNIK Značilnost in prepoznavnost poletnega večernega neba je Poletni trikotnik, ki se, gledano iz naših krajev, nahaja zvečer praktično v zenitu. Poletni trikotnik tvorijo najsvetlejše zvezde treh poletnih ozvezdij: Vega (ozvezdje Lira), Altair ali Atair (ozvezdje Orel) in Deneb (ozvezdje Labod ali Severni križ). Preko Poletnega trikotnika se vije Rimska cesta ali Mlečna cesta, ki jo lahko izven osvetljenih mest in naselij opazimo že s prostimi očmi. V Poletnem trikotniku lahko najdemo meglico Severno ameriko, zvezdno kopico Obešalnik, blizu je tudi ozvezdje Delfin. Zelo zanimivo je to območje, če ga pogledamo z daljnogledom, saj lahko ugotovimo, da Rimsko cesto sestavlja ogromno zvezd. Dejansko gre za našo Galaksijo, kateri pripada tudi naše Sonce s svojimi planeti.
Read more »

Komet C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas)

Avtor:
Slika
Na nebu se nahaja komet, ki je trenutno viden s prostimi očmi. Komet C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas) so v začetku lanskega leta odkrili na Kitajskem, njegovo odkritje pa mesec dni kasneje potrdili v okviru projekta ATLAS. Po odkriteljih komet tudi nosi ime. Kmalu se je izkazalo, da se bo komet zelo približal Zemlji in postal tako svetel, da bo viden s prostimi očmi. Nekateri so napovedovali, da bo postal celo najsvetlejši komet stoletja. Kljub naknadnim ugotovitvam, da sij kometa ne raste tako, kot je bilo pričakovati, so zdaj, po 20. septembru začela prihajati poročila z južne in tudi nekaterih krajev severne poloble, da je komet viden zjutraj pred vzhodom Sonca in sicer brez pomoči daljnogledov. Komet C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas) posnet 14. oktobra okoli 19:15 zvečer iz Ljubljane - Slovenija 27.septembra je bil komet najbližje Soncu, v začetku oktobra pa je potoval med Soncem in Zemljo, ter z repom oplazil Zemljo. Simulacija mimoleta kometa Od 10. oktobra dalje ga lahko opazujemo tudi s
Read more »

Večerni prizori

Avtor:
Slika
Zvečer, ko Sonce zaide, v večerni zarji že lahko uzremo Venero, ki zdaj sveti kot Večernica. V začetku novembra se ji je pridružila še Luna, ki sveti zdaj kot prvi krajec. Venera bo zvečer na zahodnem nebu vse do pozne pomladi, medtem ko Luna raste in je vsak večer višje na nebu. Če imamo srečo, lahko v času sončnega zahoda uzremo Sončni pillar, pokončni steber sončne svetlobe, ki se dviga navpično navzgor nad zahajajočim Soncem... Komet C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas) se oddaljuje in se počasi od nas poslavlja. Takole sem ga 31. oktobra v ozvezdju Ščit med Strelcem in Orlom še ujel v objektiv svojega fotoaparata.   Nekako takrat, ko Venera na zahodu že zahaja, bomo na vzhodu lahko uzrli Jupitra, ki je skoraj tako svetel, kot Venera. Nahaja se v ozvezdju Bika, Ozvezdje Bik enostavno prepoznamo po dveh velikih kopicah zvezd Hijade in Plejade ter svetle rdeče zvezde Aldebaran. Med Bikovima rogovoma se zdaj nahaja planet Jupiter.
Read more »

Aktivna sončna pega AR2859

Avtor:
Slika
Na vzhodni strani sončeve ploskve se je pojavila aktivna sončna pega AR2859, ki je že povzročala CME (Coronal Mass Ejection ) izbruhe, ko je še bila na drugi strani Sonca. Ob vrtenju Sonca bo ta pega oziroma skupina peg z oznako AR 2859 vse bolj obrnjena proti Zemlji. Morebitni CME izbruh v smeri Zemlje bi lahko povzročil motnje geomagnetnega polja, katerih posledica je tudi pojav polarnega sija na večjih zemljepisnih širinah. Poglejte trenutno sliko Sonca , kako velika je zdaj skupina peg AR2860 na južnem delu Sončeve ploskve, ki je trenutno obrnjena proti Zemlji.
Read more »