J1407b - Gigantski exoplanet z obroči ali Saturn na steroidih

Avtor: -

J1407b je prvi exoplanet z obroči, ki so ga odkrili s pomočjo metode za iskanje planetov izven našega Sončnega sistema. Planet se giblje okoli približno kot Sonce velike mlade zvezde J1407 v ozvezdju Kentavra, kateri se je sij v začetku leta 2007 nenadoma začel nenavadno spreminjati. Gigantski planet je z navideznim prehodom ustvaril mrk zvezde, ki je trajal več tednov. V tem času se je sij zvezde stalno spreminjal. Ob analizi podatkov leta 2012 so na univerzi Rochester na Nizozemskem ugotovili, da je šlo za prehod gigantskega exoplaneta z več kot 30 obroči. Glede na velikost je sicer možno, da ne gre za planet, ampak za "rjavo pritlikavko" (brown dwarf), kar je nekaj vmes med zvezdo in planetom.



Na sliki je umetniški prikaz exoplaneta J1407b, ki z obroči prekriva lokalno zvezdo J1407. Exoplanet J1407b je kar 200 krat večji od našega Saturna. Izgleda kot nekakšen "Giga Saturn". Če bi se nahajal na mestu našega Saturna, bi bil viden s prostimi očmi, mnogo večji od Polne Lune. Tako pa ga ne moremo videti niti z največjimi teleskopi, saj je od nas oddaljen kar 460 svetlobnih let.

https://www.youtube.com/watch?v=njhqE4v6aUE 

Vir:

https://astronomy.com/


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zimski sončev obrat ali zimski solsticij - začetek zime

Avtor: -
Slika
Zimski sončev obrat ali zimski solsticij je trenutek, ko je Sonce v letu najnižje na nebu. Točneje je to trenutek, ko je Sonce navidezno najbolj južno od nebesnega ekvatorja, kar znaša natanko 23° 26' 20" ali 23,439°. To je natanko toliko, kolikor je zemeljska os nagnjena proti ravnini kroženja okoli Sonca. Ob zimskem sončnem obratu nastopi najkrajši dan in najdaljša noč v letu. Hkrati je to začetek zime, kar so ljudje že v pradavnini obeleževali kot velik praznik in ga danes praznujemo, kot Božič. Danes, 21. decembra je ta dan in zimski solsticij je nastopil danes ob 15:59. Zanimivo pa je, da se zjutraj noč še vedno podaljšuje. Podaljševala se bo do okoli 3. januarja, medtem, ko že približno dva tedna lahko opažamo, da se zvečer dan že podaljšuje. Do te anomalije pride, ker se Zemlja okoli Sonca skozi leto ne giblje enako hitro. Zemljina tirnica okoli Sonca namreč ni krožnica, pač pa elipsa. Okoli 3. januarja je Zemlja Soncu najbližje in takrat se tudi najhitreje giblje okoli
Read more »

Poletni trikotnik

Avtor: -
Slika
POLETNI TRIKOTNIK Značilnost in prepoznavnost poletnega večernega neba je Poletni trikotnik, ki se, gledano iz naših krajev, nahaja zvečer praktično v zenitu. Poletni trikotnik tvorijo najsvetlejše zvezde treh poletnih ozvezdij: Vega (ozvezdje Lira), Altair ali Atair (ozvezdje Orel) in Deneb (ozvezdje Labod ali Severni križ). Preko Poletnega trikotnika se vije Rimska cesta ali Mlečna cesta, ki jo lahko izven osvetljenih mest in naselij opazimo že s prostimi očmi. V Poletnem trikotniku lahko najdemo meglico Severno ameriko, zvezdno kopico Obešalnik, blizu je tudi ozvezdje Delfin. Zelo zanimivo je to območje, če ga pogledamo z daljnogledom, saj lahko ugotovimo, da Rimsko cesto sestavlja ogromno zvezd. Dejansko gre za našo Galaksijo, kateri pripada tudi naše Sonce s svojimi planeti.
Read more »

Komet C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas)

Avtor: -
Slika
Na nebu se nahaja komet, ki je trenutno viden s prostimi očmi. Komet C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas) so v začetku lanskega leta odkrili na Kitajskem, njegovo odkritje pa mesec dni kasneje potrdili v okviru projekta ATLAS. Po odkriteljih komet tudi nosi ime. Kmalu se je izkazalo, da se bo komet zelo približal Zemlji in postal tako svetel, da bo viden s prostimi očmi. Nekateri so napovedovali, da bo postal celo najsvetlejši komet stoletja. Kljub naknadnim ugotovitvam, da sij kometa ne raste tako, kot je bilo pričakovati, so zdaj, po 20. septembru začela prihajati poročila z južne in tudi nekaterih krajev severne poloble, da je komet viden zjutraj pred vzhodom Sonca in sicer brez pomoči daljnogledov. Komet C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas) posnet 14. oktobra okoli 19:15 zvečer iz Ljubljane - Slovenija 27.septembra je bil komet najbližje Soncu, v začetku oktobra pa je potoval med Soncem in Zemljo, ter z repom oplazil Zemljo. Simulacija mimoleta kometa Od 10. oktobra dalje ga lahko opazujemo tudi s
Read more »

Večerni prizori

Avtor: -
Slika
Zvečer, ko Sonce zaide, v večerni zarji že lahko uzremo Venero, ki zdaj sveti kot Večernica. V začetku novembra se ji je pridružila še Luna, ki sveti zdaj kot prvi krajec. Venera bo zvečer na zahodnem nebu vse do pozne pomladi, medtem ko Luna raste in je vsak večer višje na nebu. Če imamo srečo, lahko v času sončnega zahoda uzremo Sončni pillar, pokončni steber sončne svetlobe, ki se dviga navpično navzgor nad zahajajočim Soncem... Komet C/2023 A3 (Tsuchinsan-Atlas) se oddaljuje in se počasi od nas poslavlja. Takole sem ga 31. oktobra v ozvezdju Ščit med Strelcem in Orlom še ujel v objektiv svojega fotoaparata.   Nekako takrat, ko Venera na zahodu že zahaja, bomo na vzhodu lahko uzrli Jupitra, ki je skoraj tako svetel, kot Venera. Nahaja se v ozvezdju Bika, Ozvezdje Bik enostavno prepoznamo po dveh velikih kopicah zvezd Hijade in Plejade ter svetle rdeče zvezde Aldebaran. Med Bikovima rogovoma se zdaj nahaja planet Jupiter.
Read more »

Aktivna sončna pega AR2859

Avtor: -
Slika
Na vzhodni strani sončeve ploskve se je pojavila aktivna sončna pega AR2859, ki je že povzročala CME (Coronal Mass Ejection ) izbruhe, ko je še bila na drugi strani Sonca. Ob vrtenju Sonca bo ta pega oziroma skupina peg z oznako AR 2859 vse bolj obrnjena proti Zemlji. Morebitni CME izbruh v smeri Zemlje bi lahko povzročil motnje geomagnetnega polja, katerih posledica je tudi pojav polarnega sija na večjih zemljepisnih širinah. Poglejte trenutno sliko Sonca , kako velika je zdaj skupina peg AR2860 na južnem delu Sončeve ploskve, ki je trenutno obrnjena proti Zemlji.
Read more »