Okno v Vesolje

J1407b je prvi exoplanet z obroči, ki so ga odkrili s pomočjo metode za iskanje planetov izven našega Sončnega sistema. Planet se giblje okoli približno kot Sonce velike mlade zvezde J1407 v ozvezdju Kentavra, kateri se je sij v začetku leta 2007 nenadoma začel nenavadno spreminjati. Gigantski planet je z navideznim prehodom ustvaril mrk zvezde, ki je trajal več tednov. V tem času se je sij zvezde stalno spreminjal. Ob analizi podatkov leta 2012 so na univerzi Rochester na Nizozemskem ugotovili, da je šlo za prehod gigantskega exoplaneta z več kot 30 obroči. Glede na velikost je sicer možno, da ne gre za planet, ampak za "rjavo pritlikavko" (brown dwarf), kar je nekaj vmes med zvezdo in planetom. Na sliki je umetniški prikaz exoplaneta J1407b, ki z obroči prekriva lokalno zvezdo J1407. Exoplanet J1407b je kar 200 krat večji od našega Saturna. Izgleda kot nekakšen "Giga Saturn". Če bi se nahajal na mestu našega Saturna, bi bil viden s prostimi očmi, mnogo večji od Po...

Komet C/2021 A1 Leonard je 3. januarja letos odkril astronom Greg Leonard z observatorija Mt. Lemmon. Izračuni opazovanj so pokazali, da gre za komet z izredno dolgo obhodno dobo (več, kot 70.000 let). Kot kaže, bo to najsvetlejši letošnji komet, saj ga bo v decembru  pot zanesla v bližino Zemlje. 12. decembra se bo letošnji "Božični komet" Zemlji najbolj približal in sicer na 34,9 milijona kilometrov, medtem, ko bo Soncu najbližje 3. januarja 2022. Takrat  bo tudi najsvetlejši, a ga bodo lahko opazovali le z južne poloble. V prvi polovici decembra bo komet viden tudi iz naših krajev, potem pa bo kmalu zapustil severno nebo. Komet bo viden zjutraj, pred sončnim vzhodom na vzhodu. 6. decembra ga bomo našli v neposredni bližini najsvetlejše zvezde Arktur (Arcturus) v Volarju (Bootes). Iz slike je razvidna pot kometa med zvezdami v prvi polovici decembra. Sky and Telescope Najbolje je, da za opazovanje kometa uporabimo daljnogled, saj bomo na ta način komet tudi najlažje našl...

Ob prihajajoči jeseni se nam zjutraj že kažejo zimska ozvezdja. Orion je na nebu že v polnem sijaju. Tri zvezde Orionovega pasu kažejo na zvezdo Sirij (Sirius), ki zjutraj ravno vzhaja na jugovzhodu. Sirij je poleg Sonca najsvetlejša zvezda našega neba in ni čudno, da so jo poveličevala že stara ljudstva od Sumercev, Babiloncev in Egipčanov. Diagonalno na drugi strani Oriona je ozvezdje Bik z rdečo zvezdo Aldebaran. Ta se nahaja znotraj zvezdne kopice Hijade. Še bolj znano zvezdno kopico Plejade (M45) najdemo še malo višje na nebu.

Jupiter in Saturn sta vidna praktično celo noč. V začetku noči vzhajata na jugovzhodu in se celo noč nahajata na južnem delu neba. V zgodnjih jutranjih urah zahajata na jugozahodu. Vidna sta s prostimi očmi kot zelo svetla objekta na južnem delu neba. Takole ju je videti na nočnem nebu. Več

Včeraj, 9. septembra sta Luna in planet Venera, ki sta poleg Sonca najsvetlejša objekta na nebu, skupaj zahajala na zahodni strani neba. Venera sveti kot Večernica, saj jo v tem času najdemo na nebu zvečer, po zahodu Sonca. Na zahodu sveti še kako uro in je poleg Lune najsvetlejša na nebu, potem pa sledi Soncu in zaide. Luna, ki se debeli, se je včeraj zvečer navidezno približala Veneri in se nam kaže v obliki srpa, ki spominja na črko "D". Svetli del Lune osvetljuje Sonce, ki ga mi z Zemlje sicer več ne vidimo. Če smo malce bolj pozorni, bomo videli, da malo sveti tudi temna stran Lune. Do osvetlitve temne strani Lune pride zato, ker je tudi Zemlja osvetljena s Soncem, odboj te svetlobe pa osvetljuje temno stran Lune.

Včasih tudi na Luni pride do zanimivih dogodkov ali pojavov. Eden od teh je navidezni pojav črke X na terminatorju. Terminator je meja, ki ločuje svetli in temni del Lune. Le ta se stalno premika preko Lunine površine. Tako je ob prvem krajcu včasih vidna črka X, imenovana tudi Lunar X, ki jo ustvarijo sence na hriboviti površini Lune, preko katere prav takrat potuje terminator. Lunar X bo iz naših krajev viden približno dve uri in sicer 13. septembra od 23h na južnem delu terminatorja. Za opazovanje potrebujete daljnogled ali teleskop. Lahko pa si pomagate tudi s kompaktnim fotoaparatom z večjo povečavo. Sliko sem posnel 18. avgusta 2018 ob 20:40. Na sliki je tudi Lunar V.

Jupiter in Saturn sta največja planeta našega Osončja in trenutno kraljujeta na nebu celo noč. Zvečer ju najdemo na jugovzhodu, okoli polnoči na jugu, v zgodnjih jutranjih urah pa zahajata na jugozahodu. Slika je bila posneta včeraj, 01.09.2021 okoli polnoči v smeri juga. Na tem delu neba sta najsvetlejša, zato ju ne morete zgrešiti. Na sliki sta označeni tudi ozvezdji Kozorog in Vodnar, kjer se planeta trenutno zadržujeta.