Okno v Vesolje

Vesoljski teleskop James Webb - JWST predstavlja naslednje poglavje zgodbe o vesoljskih teleskopih, ki jo je začel Hubble že pred dobrimi tridesetimi leti. Tokrat gre za nov korak na poti odkrivanja Vesolja, saj bo JWST videl še dlje, praktično do samega roba Vesolja. S tem teleskopom bodo znanstveniki prodrli v samo osrčje skrivnosti Vesolja in z njim nas v naslednjih letih gotovo čakajo nova velika odkritja. Teleskop je v lasti Evropske vesoljske agencije (ESA), v Vesolje pa bo 6,5 tonski teleskop s premerom zrcala 6,5m ponesla raketa Ariane 5 iz izstrelišča Kourou v Francoski gvajani (J. Amerika), ki se kot vsa ostala izstrelišča nahaja v bližini ekvatorja. Raketa namreč izkoristi hitrost vrtenja Zemlje in ta je na ekvatorju največja.   https://www.space.com/21925-james-webb-space-telescope-jwst.html?jwsource=cl Izstrelitev teleskopa so sicer nekajkrat že prestavili, bodisi zaradi tehničnih ali vremenskih razlogov. Zadnja prestavitev izstrelitve je napovedana za jutri, torej na...

Zimski sončev obrat ali zimski solsticij je trenutek, ko je Sonce v letu najnižje na nebu. Točneje je to trenutek, ko je Sonce navidezno najbolj južno od nebesnega ekvatorja, kar znaša natanko 23° 26' 20" ali 23,439°. To je natanko toliko, kolikor je zemeljska os nagnjena proti ravnini kroženja okoli Sonca. Ob zimskem sončnem obratu nastopi najkrajši dan in najdaljša noč v letu. Hkrati je to začetek zime, kar so ljudje že v pradavnini obeleževali kot velik praznik in ga danes praznujemo, kot Božič. Danes, 21. decembra je ta dan in zimski solsticij je nastopil danes ob 15:59. Zanimivo pa je, da se zjutraj noč še vedno podaljšuje. Podaljševala se bo do okoli 3. januarja, medtem, ko že približno dva tedna lahko opažamo, da se zvečer dan že podaljšuje. Do te anomalije pride, ker se Zemlja okoli Sonca skozi leto ne giblje enako hitro. Zemljina tirnica okoli Sonca namreč ni krožnica, pač pa elipsa. Okoli 3. januarja je Zemlja Soncu najbližje in takrat se tudi najhitreje giblje okoli...

Aktivnost Sonca določa število sončnih peg, ki se pojvijo na sončevi ploskvi. Sonce se dokaj hitro vrti okoli svoje osi in sončne pege potujejo od vzhodne proti zahodni strani sončeve ploskve ter nato izginejo za njegovim robom. Sončne pege se rojevajo in izginjajo. Vsako novo sončno pego ali skupino peg astronomi oštevilčijo. Sončne pege so glavni vir sončnih izbruhov. Na področju sončnih peg se prepletajo silnice nasprotnih si magnetnih polov, ki se občasno odprejo in izstrelijo tako imenovani CME (coronal mass ejection) v vesolje. Če je ta izstrelek usmerjen proti Zemlji, lahko čez 2 - 3 dni doseže Zemljo in povzroči geomagnetne pojave na Zemlji. Najpogosteje so posledica takega trka z Zemljo pojavi polarnega sija ali Aurore ter motnje na radijskih frekvencah kratkega vala. Če pa so vplivi močnejši, lahko pride tudi do neželjenih učinkov, kot so okvar satelitov ali pa poškodbe na telekomunikacijskih sistemih ter elektroenergetskem omrežju. Aktivnost Sonca se z leti spreminja. Cikel ...

Geminidi so takoj za Perzeidi najbolj opazovan meteorski roj v letu. Tako kot Perzeidi krasijo avgustovsko nočno nebo, tako Geminidi na nebu kraljujejo v prvi polovici decembra. Meteorski roj nastane kot posledica prečkanja Zemljine orbite z orbito nekega kometa, ki je za seboj pustil večje količine ostankov v obliki kozmičnega prahu. Ti mali delci, ki so ostanki kometa z veliko hitrostjo priletijo v Zemeljsko atmosfero in zaradi trenja zasvetijo kot utrinek - meteor. Če je teh utrinkov veliko in če vsi navidezno izhajajo iz iste točke na nebu, govorimo o meteorskem roju. Ta točka se imenuje radiant meteorskega roja. Meteorski roj se imenuje po ozvezdju, kateremu pripada radiant. V primeru Geminidov govorimo o ozvezdju Dvojčka. Tako za "očeta" Geminidov velja komet 3200 Phaethon, ki pa pravzaprav ni običajen komet. Sestavljen je namreč iz trdnejšega materiala in je tako bolj podoben asteroidom. Iz tega razloga so tudi delci, ki se utrnejo kot Geminidi, trdnejši kot sicer osta...

J1407b je prvi exoplanet z obroči, ki so ga odkrili s pomočjo metode za iskanje planetov izven našega Sončnega sistema. Planet se giblje okoli približno kot Sonce velike mlade zvezde J1407 v ozvezdju Kentavra, kateri se je sij v začetku leta 2007 nenadoma začel nenavadno spreminjati. Gigantski planet je z navideznim prehodom ustvaril mrk zvezde, ki je trajal več tednov. V tem času se je sij zvezde stalno spreminjal. Ob analizi podatkov leta 2012 so na univerzi Rochester na Nizozemskem ugotovili, da je šlo za prehod gigantskega exoplaneta z več kot 30 obroči. Glede na velikost je sicer možno, da ne gre za planet, ampak za "rjavo pritlikavko" (brown dwarf), kar je nekaj vmes med zvezdo in planetom. Na sliki je umetniški prikaz exoplaneta J1407b, ki z obroči prekriva lokalno zvezdo J1407. Exoplanet J1407b je kar 200 krat večji od našega Saturna. Izgleda kot nekakšen "Giga Saturn". Če bi se nahajal na mestu našega Saturna, bi bil viden s prostimi očmi, mnogo večji od Po...

Komet C/2021 A1 Leonard je 3. januarja letos odkril astronom Greg Leonard z observatorija Mt. Lemmon. Izračuni opazovanj so pokazali, da gre za komet z izredno dolgo obhodno dobo (več, kot 70.000 let). Kot kaže, bo to najsvetlejši letošnji komet, saj ga bo v decembru  pot zanesla v bližino Zemlje. 12. decembra se bo letošnji "Božični komet" Zemlji najbolj približal in sicer na 34,9 milijona kilometrov, medtem, ko bo Soncu najbližje 3. januarja 2022. Takrat  bo tudi najsvetlejši, a ga bodo lahko opazovali le z južne poloble. V prvi polovici decembra bo komet viden tudi iz naših krajev, potem pa bo kmalu zapustil severno nebo. Komet bo viden zjutraj, pred sončnim vzhodom na vzhodu. 6. decembra ga bomo našli v neposredni bližini najsvetlejše zvezde Arktur (Arcturus) v Volarju (Bootes). Iz slike je razvidna pot kometa med zvezdami v prvi polovici decembra. Sky and Telescope Najbolje je, da za opazovanje kometa uporabimo daljnogled, saj bomo na ta način komet tudi najlažje našl...

Ob prihajajoči jeseni se nam zjutraj že kažejo zimska ozvezdja. Orion je na nebu že v polnem sijaju. Tri zvezde Orionovega pasu kažejo na zvezdo Sirij (Sirius), ki zjutraj ravno vzhaja na jugovzhodu. Sirij je poleg Sonca najsvetlejša zvezda našega neba in ni čudno, da so jo poveličevala že stara ljudstva od Sumercev, Babiloncev in Egipčanov. Diagonalno na drugi strani Oriona je ozvezdje Bik z rdečo zvezdo Aldebaran. Ta se nahaja znotraj zvezdne kopice Hijade. Še bolj znano zvezdno kopico Plejade (M45) najdemo še malo višje na nebu.